Nezgoda pri delu in prijava nezgode

Če se delavec poškoduje na delovnem mestu in je podana subjektivna ali objektivna odgovornost delodajalca, ima pravico od delodajalca zahtevati denarno odškodnino za utrpele telesne poškodbe zaradi nezgode pri delu. Temelj za delodajalčevo odgovornost najdemo v 184. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da mora delodajalec povrniti delavcu škodo, ki mu je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, po splošnih pravilih civilnega prava.

Delodajalec mora načeloma vsako nezgodo prijaviti na Inšpektorat RS za delo, in sicer s posebnim obrazcem Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER8 obrazec). Obrazec za prijavo nezgode pri delu mora poleg vseh podatkov o poškodovanem delavcu in o sami nezgodi vsebovati tudi natančen opis nastanka nezgode. Prijava delovne nezgode mora torej vsebovati vzrok nezgode, kako je ob nezgodi ravnal delavec in navedbo, ali je delodajalec zagotovil varne pogoje dela.

Prijava nezgode se naredi tudi v primeru, ko je za nezgodo enega delavca kriv drug delavec. Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, prav tako odgovarja delodajalec, pri katerem je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

Delodajalci običajno svojo odgovornost za poškodbe delavcev zavarujejo pri zavarovalnicah – zavarovanje civilne odgovornosti. V kolikor je tako zavarovanje sklenjeno, naše podjetje vašo dokumentacijo v zvezi z nezgodo (zdravstvena dokumentacija in prijava nezgode pri delu), katero potrebujete za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, neposredno naslovi na pristojno zavarovalnico, ki nato presoja tako temelj odškodninske odgovornosti kot tudi samo višino odškodnine. Če delodajalec svoje civilne odgovornosti nima zavarovane, odškodninski zahtevek za poškodbe iz delovne nezgode naslovimo direktno na delodajalca.